Delo od doma je lahko lepo, naporno ali stresno. Odvisno od tega, kako si naredimo. Ko sem sama sprejela delo od doma, sem bila najbolj srečen človrk na planetu. Tako sem si ustvarila določen ritual in sem se ga držala. Jutranja kava je bila nujna, brez nje nisem mogla začeti delati. Čez čas so mi začeli manjkati ljudje, zjutraj sem pogrešala pogovore, kot so po navadi v podjetju, malo več hrupa in smeha.
Tako sem morama premisliti, če je delo od doma res moja prava odločitev. Ko sem gledala razpise v našem mestu za delovno mesto, sem videla, da ni prav nič takšenga kar bi mene veselilo in da je boljše, da delam od doma. Nekako sem imela takšen življenjski stil, da bi mi odhod v službo za 8 ur podrl naš družinski dogovor. Tako sem ugotovila, da je tako še najboljše. Da je zjutraj na moji mizi kava in da začnem delati. Tako je cela družina srečna, sin, ki ima mamico vedno na razpolago, mož ki je večina dni odsoten in se mu ne rabi mudit domov zaradi družinskih obveznosti.
Seveda je to odločitev, ki jo moraš sprejeti pravilno, če vidiš da pogreš ljudi in komunikacijo, to delo od doma nikakor ni zate. Vsak človek je svoj, sama vem, da sem imela krizo, skozi katero sem šla in sedaj se še kako zavedam, kako dobra je jutranja kava doma v pižami, ko se mi ne mudi nikamor drugam, kot samo za računalnik. Nihče ne vidi mojega videza, kar priznam, včasih ni prav, saj bi se drugače prej uredila, kot pa se sedaj.
Moj delavnik je fleksibilen, delo mora biti narejeno, a vseeno imam rada svoj urnik in se držim, ker tako sem na koncu dneva najbolj zadovoljna. Kakšna kava sredi dneva spet paše, kajti v svojem delovnem času po navadi spijem dve kavi in tako vidim, da mi je najlepše.…