Kako zanimivo je, ko si mlad in slišiš, kako se starejši pritožujejo nad spanjem in ti ni nič jasno, kako ne morejo spati. Potem pa sam prideš v leta, ali mogoče v določeno obdobje, ko noči niso več to, kar so bile včasih in kar hitro ugotoviš, da je potreben dober vzglavnik, da boš boljše spal. Sam nikoli nisem imel težav glede spanja, pa čeprav sem imel krivo hrbtenico. Tako sem kar nekaj časa preživel po bolnišnicah, da sem se zdravil. Nosil sem steznik in gips, ki sta mi omogočala, da se je moja hrbtenica počasi ravnala. To je bilo predvsem pomembno takrat, ko sem rasel. 

Lahko rečem, da se takrat ne spominjam točno, kakšen vzlgavnik sem imel, ker sem večere reševal na hitro. Če mi nekaj ni pasalo, pa sem si zraven vzlavnika pod glavo dal še pregrinjalo in sladko zaspal. Kajti v vakem primeru, če nosiš steznik, ne moreš pričakovati, da bo spanje tako sladko, kot če steznika nisi nosil. Še sam sem ponosen nase, kako em vse to sprejel in se v bistvu sploh nisem pritoževal. Zavedal sem se, da to moram nositi, če hočem, da bo moja hrbtenica močna in zdrava. Ja, vzlganik pa je pač bil takšen kot je bil. 

Primeren vzlavnik za dober spanec

Sedaj ko sem v srednjih letih in seveda nimam več steznikov in gipsa, ker ko nehaš rasti teh stvari ne potrebuješ več, sem opazil, da sem postal občutljiv za vzglavnik. Prav smešno mi je bilo, saj sem se spomnil na moje starše in stare starše, kako so vedno gledali na to, da jim vzlganik paše. Nekateri so imeli visoki vzglavnik, nekateri pa nizek. Res je odvisno od posameznika. Tako sem si tudi sam izbral srednje visok vzglavnik, ker mi je takšen pasal. Tako je bilo moje telo med spanjem najbolj ravno in to je moji hrbtenici pasalo. 

Še danes spim tako, da imam srednje visok vzglavnik in zjutraj se prebudim naspan in spočit. …

Saj veste kako je, ko ostaneš doma sam in začneš delati za računalnikom. Ni ti ravno pomembno, kako si oblečen, kako izgledaš in kako se držiš. No, tako je pri meni nastal problem, da je moja drža postala vedno slabša in tako sem potrebovala pas za pravilno držo, ker sem vedela, da je to edini način, da se bom pravilno držala. To sem kar hitro ugotovila, ker me je začel boleti hrbet, ki mene ni bolel nikoli. Čeprav sem opozrajala sama sebe, to ni bilo dovolj, ker ko sem padla v delo nisem več razmišljala, kako se držim. Tako sem morala najti boljšo rešitev. Najprej sem stol zamenjala za žogo in moram reči, da se trudim, vednar to še ni bilo to.

Delo od doma in  pas za pravilno držo

Pri delu se mi je pojavil oglas pas za pravilno držo, seveda sem takj vedela, da bi to bila dobra rešitev zame, saj v času, ko delam za računalnikom. Moj trener se s tem ni strinjal, ker je bil menja, da je to za tiste, da si podpirajo lenobo in da potem mišice počivajo. Sama pa sem še kako vedela, da delam prav, ker me je pas za pravilno držo rešil ravno med delom. Ko sem končala svoje delo, pasa nisem nosila nikoli. Telovadila sem vsak dan in tako se je moja drža s časoma poboljšala. Pas za pravilno držo je povzočil ravno to, da sem se navadila spet držati ravno. To pa je bil ključ do moje ravne drže. 

Če imate nepravilno držo, vam bo pas za pravilno držo v pomoč, da vas bo opominjal, da se morate držati ravno. Tako se boste navadili in se boste držali ravno, tudi ko ga ne boste več nosili. Zame je pas za pravilno držo bil rešitev in srečna sem, da sem ga takoj naročila in nisem poslušala ljudi, ki so bili proti.…

Delo od doma je lahko lepo, naporno ali stresno. Odvisno od tega, kako si naredimo. Ko sem sama sprejela delo od doma, sem bila najbolj srečen človrk na planetu. Tako sem si ustvarila določen ritual in sem se ga držala. Jutranja kava je bila nujna, brez nje nisem mogla začeti delati. Čez čas so mi začeli manjkati ljudje, zjutraj sem pogrešala pogovore, kot so po navadi v podjetju, malo več hrupa in smeha. 

Tako sem morama premisliti, če je delo od doma res moja prava odločitev. Ko sem gledala razpise v našem mestu za delovno mesto, sem videla, da ni prav nič takšenga kar bi mene veselilo in da je boljše, da delam od doma. Nekako sem imela takšen življenjski stil, da bi mi odhod v službo za 8 ur podrl naš družinski dogovor. Tako sem ugotovila, da je tako še najboljše. Da je zjutraj na moji mizi kava in da začnem delati. Tako je cela družina srečna, sin, ki ima mamico vedno na razpolago, mož ki je večina dni odsoten in se mu ne rabi mudit domov zaradi družinskih obveznosti.

Jutranja kava in delo od doma

Seveda je to odločitev, ki jo moraš sprejeti pravilno, če vidiš da pogreš ljudi in komunikacijo, to delo od doma nikakor ni zate. Vsak človek je svoj, sama vem, da sem imela krizo, skozi katero sem šla in sedaj se še kako zavedam, kako dobra je jutranja kava doma v pižami, ko se mi ne mudi nikamor drugam, kot samo za računalnik. Nihče ne vidi mojega videza, kar priznam, včasih ni prav, saj bi se drugače prej uredila, kot pa se sedaj. 

Moj delavnik je fleksibilen, delo mora biti narejeno, a vseeno imam rada svoj urnik in se držim, ker tako sem na koncu dneva najbolj zadovoljna. Kakšna kava sredi dneva spet paše, kajti v svojem delovnem času po navadi spijem dve kavi in tako vidim, da mi je najlepše.…

Očistimo jetra - pegasti badelj

Zdravje nam mora biti na prvem mestu. Sama sem dolgo mislila, da bodo za moje zdravje skrbeli zdravniki, če bom imela določene težave in se nisem preveč izobraževala glede tega, pa sem padla v črno luknjo. Kmalu sem spoznala, da moram sama poskrbeti za zdravje, še posebej, ko sem čutila,da bi očistila jetra. Takrat sem veliko prebirala in pegasti badelj se mi je podal kot rešitev. Rešitev za moje težave, kajti zdravniki so mi samo potrdili, da imam slab holesterol. Tako sem od zdravnika šla samo z to informacijo. Nobenih navodil, nobenih tablet, ker sem še premlada in tako sem ostala sama. Začela sem povezovati jetra in holesterol in tako sem čutila ,da je bobro da uživam pegasti badelj in omega 3. 

To dvoje sem si kupila in zdrav način življenja se je zame začel. Čutila sem, da delam prav in da mi bo pegasti badelj pomagal. Sem pa bila jezna na vso zdravstvo, ker ti pregledajo kri, potem pa te pri majhnih težavah pustijo samega. Tako sem jaz z povišanim holesterolom ostala sama in danes sem polna znanja, ker so me v to prisilili. Čutila sem, da sem slaba in morala sem nekaj ukreniti. Tako je moj način obrodil sadove po treh mesecih, ko sem jemala pegasti badelj in omega 3. Sedaj vem, da bom bolj pozorna na svoje telo in bolj pridna, kar se tiče učenja glede zdravja. Človek ima izbiro, ali čaka na čudež ali čudež naredi. Sama nisem čakala na nekoga, da mi pomaga, našla sem rešitev in to je pegasti badelj in omega3. Tako sedaj vem veliko več, kot pa sem vedela pred tremi meseci in prav je tako. Sedaj tudi pred zdravnika stopim bolj samozavestno in bolj srečna, kot pa sem prej. Kajti vem, da delam vse, da bom zdrava in pegasti badelj mi pri tem pomaga.…

Aknavost je precej pogost pojav, z aknami se namreč spopada nemalo ljudi. V starosti med 11 in 30 let lahko akne prizadenejo tudi do 80 % ljudi. Najpogosteje pa se tovrstna kožna bolezen pojavi v času pubertete. Tedaj namreč lojnice postanejo še bolj aktivne.

In kaj pravzaprav so akne? V srednjem sloju naše kože se nahajajo žleze lojnice. Te so pritrjene na lasni mesiček. Na samo površje kože pa izločajo odmrle celice kože ter loj. Odmrle celice in posušeni loj pa zamašijo lasni mesiček. To ovira izločanje loja. In če k temu dodamo še bakterije, se poveča razgradnja olja, sproži pa se vnetje. To pa opazimo kot akne oziroma mozolje.

Akne – z njimi se spopada veliko ljudi

Več vrst aken

Na splošno akne lahko delimo na več vrst oziroma tipov. To so odprti komedoni, zaprti komedoni, pustule ter papule, noduli in ciste.

Za prvi tip je značilno, da gre za izboklinice, ki imajo črni čepek oziroma črni ogrc. Takšna akna oziroma mozolj nastane pri nepopolni zamašitvi por. Zaprti komodi so izboklinice, ki imajo bele čepke oziroma bele ogrce. Takšen tip je značilen za popolno zamašitev por. Pustule in papule so rdečkasto obarvane, pojavljajo se pri vnetju v lasnem mesičku. Ciste ter noduli pa so nekoliko večjej bulice, ki so praviloma boleče in se nahajajo globje v naši koži.

Kako izboljšati akne oziroma njihovo stanje

Za pojav aken so hormini ter genska nagnjenost izjemno pomembna dejavnika. Posledično se zato zdi, da smo na tovrstno kožno težavo v resnici obsojeni in da rešitve zanjo sploh ni. Na srečo temu ni tako.

K učinkovitemu izboljšanju stanja aken lahko v veliki meri pomaga že primerna higiena. V prvi vrsti to pomeni, da se akne oziroma mozolji ne stiskajo ter ne praskajo. Kožo je potrebno vsaj dvakrat na dan umiti, in to z blagim milom ter posušiti z mehko ter povsem čisto brisačo. Ob tem je pomembno tudi to, da kože z brisačo ne drgnemo.

 …

Kako rada sem prihaja k mojim starim staršem, z njimi poklepetala in obujala spomine. Ko sem
spoznala svojega partnerja, ki je bil bolj tehnični tip, mi je kmalu po obisku starih staršev predlagal, da bi bilo boljše, če bi imeli v dnevni laminat in če želita, bi jim lahko to naredil tudi on, ker to zna.

Naslednjič, ko sem šla na obisk in vprašala stare starše, kako se odnese topli pod in če sta zadovoljna, sta obadva rekla, da bi morala tla zamenjati in da si želita laminat, vendar tega ne zmoreta. Rekla sta, da imata denar, da to ni problema, le preveč dela prinese za sabo in tega onadva ne zmoreta. Partnerju sem takoj povedala kaj se je zgodilo in da si stara starša resnično želita laminat, ker je topli pod odslužil svoje, vendar tega dela ne zmoreta.

Na kar mi je partner rekel, da bo za vse poskrbel sam, le pomoč od mene potrebuje, da mu kaj
prinesem, pomagam in skuham za jesti in da on lahko laminat položi v dveh dneh sam. Kako sem bila srečna, ker sem vedela, da bosta stara starša še kako hvaležna. Ko sem jima povedala, da bi laminat lahko položil moj partner sta bila srečna in hvaležna, pripravljena sta bila vse plačati, tudi vso delo, a partner teg ni želel.Tista dva dni smo poslali stare starše k mojim staršem, midva pa sva se lotila dela, prišel je pomagat še en prijatelj od mojega in delo je teklo kot po maslu. Sama sem občasno le prišla pogledat, kako se laminat polaga in videla, da jima gre super. Ta dva dni smo naredili vse, da je laminat bil položen. Ko sta moja dva stara starša prišla nazaj in videla novo podobo stanovanja, je dedek dobil prav solzne oči, kako sta bila hvaležna in srečna, da je laminat kočno bil položen. To pa je družinska ljubezen.…

Včasih se lahko rodi ljubezen tudi dobesedno na morju in tako sem jaz spoznala svojo ljubezen na čolnu. Vse se je zgodilo zelo na hitro, ker smo želele prijateljice vožnjo z čolnom, smo iskale nekoga, ki ima čoln in ima tudi izpit za čoln, da nas bi en dan peljal malo na okrog. 

Moja prijateljica je poznala nekoga, ki čoln ima in tudi izpit za čoln, tako smo se dogovorile z njim kdaj gremo in smo šle. Že takoj, ko smo se srečali, mi je postal všeč, ko pa smo se vozili po morju, mi je iz ure v uro postal še bolj všeč. Vse na njemu me je privlačilo, kako hvaležna sem bila prijateljici, da je našla prav njega, ki ima izpit za čoln, da nas je ta dan peljal, ker drugače ga ne bi nikoli spoznala.

Tudi jaz sem njemu bila všeč in že na morju sva se veliko pogovarjala, potem pa je seveda predlagal, da nas z veseljem še kdaj pelje, ker je vedel ,da bo tako mene še kdaj videl, ni pa mogel že tako hitro reči za mojo telefonsko, ker mu je bilo nerodno. Naslednje srečanje sem komaj čakala, da ga vidim in tako kar malo tečnarila prijateljicam da gremo spet in spet. Tako smo šle z njim 3 krat, potem pa mi je rekel, da se lahko zmeniva in greva tudi kdaj sama. Ja, izpit za čoln mi je prinesel ljubezen, ki traja še danes.

Noro sva zaljubljena, redno hodiva na morje z čolnom, ker sva se tako tudi spoznala, verjetno bom tudi sama šla delat izpit za čoln, ker imam ravno tako rada vožnje po morju in on me je že veliko vsega naučil. Tudi vozila sem že čoln zraven njega, takrat sem pravzaprav dobila idejo, da bi imela izpit za čoln, ker sem vedela, da bo veza trajala in tudi jaz si želim kdaj čoln voziti brez njega. 

Zakaj sem to zapisal? Kajti še nikoli me ni motila kakšna malenkost, dokler pisarniški stol ni škripal dan za dnem od moje sodelavke v pisarni. Prav spominjam se, kako lepo mi je bilo, ko sem naredil korak naprej in zamenjal službo, ker se je ravno pojavilo novo delovno mesto v podjetju, kjer bi si želel delati. Vse je bilo lepo in prav in kmalu sem delo tudi začel opravljati. Moram priznati, da me na začetku, ko je pisarniški stol škripal še ni toliko motilo, ker sem bil nov in sem bil poglobljen v svoje delo, da bom čim prej prišel noter in lahko delal vse kot je potrebno.

Saj veste, potem pa pridejo dnevi, ki so bolj naporni in vse te začne nervirati, tako sem tisti dan slišal čisto vsako škripanje stola, komaj sem zdržal do konca delovnega dne. Nisem se obremenjeval, da pisarniški stol škripa že skoz, ampak me je motilo samo tisti dan. No to sem jaz mislil, pa na žalost ni bilo tako.

Moji dnevi so postali grozni, kajti od tistega dne naprej sem ta pisarniški stol in njegovo škripanje slišal skoz, enostavno nisem ogel več izklopit in vsak dan, ko je minil, mi je šlo bolj na živce. To pa je bil velik problem, kajti nisem mogel iti do sodelavke in ji reči: »Hej, daj zamenjaj si ta stol, kaj ne vidiš, da ti skoz škripa.«

Nekaj časa sem zdržal in kasneje, ko sem bil že bolj vpeljan v delo in sodelavce in sem z njimi imel sproščen govor, sem seveda izkoristil in rekel, da njen pisarniški stol pa res zelo škripa in če jo to nič ne moti. Nisem mogel popolnoma nič, kajti rekla je, da jo to sploh ne moti, ko se zatopi v svoje delo in da ji ta pisarniški stol zelo paše za njeno hrbtenico. Še danes delam z škripajočim stolom. …

Moj tast ima še vedno navado, da je potrebno za prihajajočo zimo pripraviti drva s sekanjem in žaganjem. Seveda zaščitna obutev pri mojemu tastu ne pride v poštev. Toda jaz nisem on in ko sem izvedel, da mu bom moral pomagati, sem se odločil in na spletni trgovini našel kategorijo zaščitna obutev in poskrbel, da sem si kupil najcenejši par obutve.

In seveda je dan prišel, ko je bilo potrebno obiskati gozd in pripraviti drva. Seveda nisem pozabil na moj novi par čevljev s katerimi sem zakorakal v gozd in takoj slišal pripombo, da sem sem se opremil bolje kot profesionalni gozdarji.

Seveda sem se opremil bolje, saj sem imel vse s seboj, zaščitno obutev, zaščitna očala, zaščitno čelado in zaščitna oblačila. Toda vse je z namenom. Namreč jaz nisem deloven tip človeka in zato je potrebno poskrbeti za zaščito.

In žaganje se je začelo drevesa so padala, veje so se žagale in verjetno bi brez vse zaščitne opreme že občutil kakšnega klopa na koži ali dotik kakšne koprive toda hvala bogu nisem čutil ničesar drugega razen vročine. Toda navkljub vročini svoje zaščitne opreme nisem odvrgel.

In potem se je zgodilo. Ko smo žagali drevo in se je to že podrlo vendar se je še vedno držalo štora je tast želel zadevo dokončati, zato je z žago preprosto zažagal v tisti del, kjer se je deblo še držalo štora. Seveda mu je misija uspela in deblo je tresnilo na tla ter se zakotalilo za nekaj metrov naravnost na moje prste. Ja v gozdu se takšne delovne nesreče kaj hitro zgodijo.  Tast je seveda hitro priskočil na pomoč ko je videl kaj se je zgodilo, jaz pa nisem odreagiral čisto nič boleče. Razlog je bil zelo preprost. Jeklena kapica in moja zaščitna obutev je rešila moje prste pred morebitno poškodbo. In od takrat naprej sem se zavedal, kako dragocena je lahko zaščitna obutev.…

Vsak se veseli, da bo enkrat postal neodvisen in da se bo lahko kamorkoli odpeljal z avtom, jaz sem se tudi tega veselila, vendar mi vozniški izpit dela velike preglavice. Nisem ravno tehnični tip človeka in še veliko straha imam prisotnega in se ustrašim najmanjše stvari, to pa za vožnjo avta sigurno ni pozitivno in ravno zaradi prisotnega straha mi vozniški izpit vedno spolzi iz rok.

Same ure vožnje za vozniški izpit mi ne delajo več težav, kot so mi na začetku, ko sem pred seboj že videla cel scenarij, kako se bo kaj zgodilo, kako ne bom pravilno vozila, kako bo prišel avto preblizu mene, kaj bom naredila, ko bo cesta preozka in tako naprej. Ker sem vozila že kar nekaj časa, sem se tega straha počasi znebila, vseeno pa sem bila še vseeno v nekem krču.

Tako sem vozniški izpit polagala že trikrat in vedno me je onesposobil strah. Kako sem bila jezna na to, da sem vedno padla zaradi strahu. Tudi inštruktor je to vedel in bilo mu ježal, kajti zavedal se je da vozim dobro in da bi lahko izpit že naredila.

 Vendar ni šlo tako preprosto. 

Tako sem vozniški izpit šla polagat četrtič, ker pa sem imela zelo slab dan, saj sem bila zelo jezna, kar se mi je takrat zgodilo in dogajalo v privat življenju, tisti dan nisem čutila strahu. Tega se še nisem takoj zavedala, ko se je začela moja izpitna vožnja, na kar sem čutila, da mi je vseeno za to uro vožnje, samo da jo hitro odpeljem ,da lahko rešujem spet svoje nastale probleme. Odpeljala sem perfektno in vozniški izpit naredila. Nisem mogla verjeti, ko pa me je inštruktor vprašal, kako to da danes nisem imela treme, sem se samo nasmehnila in rekla, da me čakajo drugi večji problemi. 

Tudi tako se na žalost ali veselje lahko znebimo strahu in položimo vozniški izpit, kot je potrebno.